CČN Domžale-Kamnik z novo sušilno napravo pomembno zmanjšuje količino blata

Naložba, ki povečuje neodvisnost čistilne naprave

CČN Domžale-Kamnik je po pooblastilu občin investitork 26. julija 2024 s podjetjem RIKO d. o. o. iz Ljubljane podpisala pogodbo za gradnjo in zagon zahtevnega projekta nadgradnje obdelave blata s sušenjem. Nadzor nad izvedbo je prevzelo podjetje Projekt d. d. iz Nove Gorice.  

Projekt je obsegal gradnjo objekta za sušenje blata, vgradnjo sušilne naprave nemškega podjetja Hans Binder, sistema za čiščenje zraka proizvajalca Schulz Systemtechnik, ki ga je dobavilo podjetje Lesmarc+ d. o. o., ter kurilne naprave na lesno biomaso proizvajalca Froling, ki jo je dobavilo podjetje Biomasa d. o. o. 

Nazivna zmogljivost sušilne naprave je 8.000 ton dehidriranega blata na leto, pri vhodni 25-28 odstotni vsebnosti suhe snovi in 330 dneh obratovanja. 

Pogodbena vrednost gradnje in nadzora je znašala 6.259.000 evrov brez DDV. Zaradi nujnih izboljšav in nepredvidenih gradbenih zahtev so bila izvedena dodatna dela v vrednosti 128.098 evrov brez DDV, kar predstavlja 2 % pogodbene vrednosti. Zaradi dodatnih del se je rok izvedbe podaljšal za 61 koledarskih dni. 

Uporabno dovoljenje je bilo izdano 11. maja 2026, CČN Domžale-Kamnik pa je objekt po uspešno zaključenem poskusnem obratovanju in odpravi napak v upravljanje prevzela 15. maja 2026. 

Celotna investicija je bila financirana iz neporabljene najemnine iz preteklih let, strošek pa so v celoti pokrile občine investitorke.

Bilanca sušenja blata v prvih mesecih obratovanja

Poskusno obratovanje sušilne naprave se je začelo sredi februarja 2026 in je trajalo 65 dni. V sušilni napravi smo praktično posušili vse dehidrirano blato, ki je nastalo pri procesu čiščenja odpadne vode. 

Do konca julija 2026 smo tako posušili 2.057 ton dehidriranega blata, iz katerega je nastalo 617 ton suhega blata. 

V povprečju se dnevno posuši 15 do 20 ton dehidriranega blata s 26-odstotno vsebnostjo suhe snovi, pri čemer nastane 4,5 tone blata z 90-odstotno vsebnostjo suhe snovi. 

Suho blato se zbira v kontejnerjih s kapaciteto 9 ton. Ko so kontejnerji napolnjeni, jih pogodbeni prevzemnik odpelje v tujino na sežig. 

Zaradi bistveno manjše količine blata se je v prvih mesecih obratovanja število prevozov zmanjšalo za 60 %, strošek oddaje blata pa za kar 80 %.

Sušenje izkorišča razpoložljivo toploto

Ena od ključnih prednosti sistema je izkoriščanje različnih virov toplote, ki so že na voljo na čistilni napravi. 

Približno 65 % potrebne toplote zagotavlja kurilna naprava na lesno biomaso, preostalih 35 % pa pridobimo z rekuperacijo odpadnega zraka iz procesa sušenja ter iz viškov toplote, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije in toplote na bioplinskih motorjih. 

Z usklajenim upravljanjem vseh treh virov v CČN Domžale-Kamnik izkoriščamo razpoložljive energetske vire na lokaciji, pri tem pa še vedno zagotavljamo 100-odstotno samooskrbo z električno energijo. 

V poskusnem obratovanju je poraba toplote znašala približno 800 kWh na tono izhlapele vode.

Učinkovit sistem čiščenja zraka

Sušenje blata poteka v zaprtem objektu, v katerem je ves čas vzpostavljen podtlak. Zrak se zato ne sprošča neposredno v okolico, temveč se pred izpustom prečisti v sistemu za čiščenje zraka.

Sistem obdeluje do 30.000 m³ zraka na uro, ki je nasičen z izparelo vodo in drugimi hlapnimi snovmi. Najprej se prečisti v mokrem pralniku zraka, nato pa še v biofiltru s površino 230 m². 

Uradne meritve emisij neprijetnih vonjav v neposredni bližini sušilne naprave so pokazale povprečno vrednost 210 ouE/m³, kar je pod dovoljeno vrednostjo 400 ouE/m³. 

Rezultati meritev in dosedanje obratovanje tako kažejo, da sistem učinkovito zmanjšuje neprijetne vonjave in da sušilna naprava ne povzroča zaznavnega negativnega vpliva na okolico.

Pot od pregnitega do suhega blata

Po anaerobni digestiji oziroma gnitju se pregnito blato s centrifugiranjem delno osuši (vsebnost suhe snovi se poveča z 2 % na približno 26 %). 

Dehidrirano blato se nato izloči v prikolico in prepelje do sušilne naprave, kjer se strese v podzemni zalogovnik. Od tam ga spiralni transporterji in dozirna črpalka enakomerno nanesejo na sušilni trak v približno 10-centimeterski plasti.

Trak se počasi premika skozi sušilno komoro, od zgoraj pa se dovaja topel zrak s temperaturo 90 - 93 °C. Ob stiku z vlažim blatom se zrak navlaži, blato pa postopoma izgublja vodo in pridobiva na sušini. 

Po prehodu s prvega na drugi trak je blato že na pol posušeno, saj vsebuje 40 do 50 % suhe snovi, na izstopu iz sušilne naprave pa doseže že okoli 90 % suhe snovi. 

Celoten proces od vstopa do izstopa traja v povprečju 150 minut. 

Posušeno blato se s spiralnimi transporterji odloži v kontejner, ki ga pogodbeni prevzemnik odpelje na sežig.

Celoten sistem deluje neprekinjeno, 24 ur na dan in vse dni v tednu, upravlja pa se prek operaterskega panela in nadzornega računalniškega sistema. V primeru napake sistem opozori operaterja oziroma se samodejno ustavi, dokler napaka ni pregledana in odpravljena.

Na učinkovitost sušenja vpliva tudi kakovost odpadne vode

Na učinkovitost sušenja vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa je sestava odpadne vode, ki po mešanem kanalizacijskem sistemu priteče na čistilno napravo. 

Pri čiščenju odpadne vode se izločata primarno in sekundarno blato, ki se prečrpata v gnilišča, kjer poteka anaerobna digestija. Nato se pregnito blato centrifugira in kot dehidrirano blato vstopa v proces sušenja. 

Če se v čistilno napravo zaradi neustrezne sestave odpadne vode ali vnosa strupenih snovi izloči blato spremenjene sestave, lahko zmanjša učinkovitost anaerobne digestije. Posledično je lahko nižja tudi učinkovitost centrifugiranja, kar pomeni manjšo sušino blata ob vstopu v sušilno napravo. 

Neustrezna sestava odpadne vode lahko vpliva tudi na zmanjšano proizvodnjo bioplina. To pomeni manj proizvedene električne energije in toplote, ki sta pomembni za učinkovito delovanje sistema. 

Pomembna je tudi kakovost lesne biomase, ki se uporablja v kotlu in predstavlja glavni vir toplote za sušenje.

Sodelovanje številnih strokovnjakov

Vzpostavitev novega sistema za sušenje blata je rezultat sodelovanja številnih strokovnjakov.

Pri projektu so sodelovali zaposleni na CČN Domžale-Kamnik, projektanti, pripravljavci razpisne dokumentacije, izvajalci gradnje, nadzorniki, dobavitelji opreme ter člani gradbenega odbora. 

S skupnim delom so vzpostavili sistem, ki naj bi v prihodnjih desetletjih pomembno prispeval k večji energetski in operativni neodvisnosti čistilne naprave. 

Slovenija namreč še vedno nima lastne celovite rešitve za sežig blata, zato se velik del blata še vedno izvaža v tujino. 

Po sušenju je količina blata bistveno manjša, njegova kurilna vrednost pa je primerljiva s kurilno vrednostjo rjavega premoga. 

Poleg tega suho blato vsebuje fosfor, ki predstavlja pomembno strateško surovino.

Kaj pomeni sušenje blata za posameznika? 

Za lažjo predstavo: ena oseba na prispevnem območju CČN Domžale-Kamnik v povprečju letno v kanalizacijo odvede 44 m³ odpadne vode. 

Za čiščenje te količine odpadne vode čistilna naprava porabi približno 25 kWh električne energije. 

Pri čiščenju se izločeno blato v procesu anaerobne digestije razgradi, pri čemer nastane približno 15 m³ bioplina. 

Po centrifugiranju ostane približno 60 kg dehidriranega blata (s 26-odstotno vsebnostjo suhe snovi) oziroma 18 kg suhega blata z 90-odstotno sušino.

Nova sušilna naprava tako predstavlja pomemben korak k učinkovitejši obdelavi blata, zmanjšanju količine odpadkov, ki jih je treba prevažati v tujino, ter boljšemu izkoriščanju energije, ki nastaja na sami čistilni napravi.

Avtorji: Marjetka Levstek, Peter Cerar, Rok Pirnat

Julij-avgust 2026